V soboto, 16. 1. 2009, smo se komendski klanovci zvečer zbrali pred cerkvijo in se odpravili na sankanje. Po malenkostnih težavah z orientacijo smo se pripeljali na Lom pod Storžičem, kjer se je pričela naša pot navzgor (če se hočeš spustiti po klancu, je treba najprej gor).
Klan na sankanju
Ker so bili nekateri člani našega klana že lansko leto na sankanju na tej progi, so približno vedeli, kod moramo iti, da pridemo do planinskega doma, kjer bo naš začetek sankaškega »Tokio drifta«. Hodili smo po cesti in iskali potko na desni strani, ki bi nas pripeljala do doma ter da bi se izognili sankačem, ki so prihajali po cesti navzdol. Našli smo stransko pot in se odpravili navzgor. Pot je bila strma in mučna, a k sreči smo jo preživeli vsi. Ob koncu te poti smo ugotovili, da smo se, glej ga zlomka, izgubili! Ves čas med hojo navzgor nam je sledila skupina ljudi, kar nam je dajalo prepričanje, da smo na pravi poti. Ko pa smo se na vrhu srečali, smo ugotovili, da so oni mislili enako. Kljub temu pa na srečo nismo bili daleč od doma, zato smo ga kaj hitro našli. V domu smo si malce odpočili, spili skodelico čaja, poklepetali in srečali bivšega komendskega voditelja Primoža. Po premoru smo vsi zajahali svoje lesene konjičke in odbrzeli po hribu navzdol. Vožnja je bila imenitna, med potjo je bila možnost podiranja pešcev in kdo bi si mislil, vožnja dol je bila krajša kot hoja navzgor.
Po približno deset minutnem sankanju smo prispeli do našega avtomobila in s tem se je naša pot končala. Odpravili smo se nazaj domov in tako zaključili naše aktivno srečanje z odločitvijo, da se gremo čez 14 dni sankat na Krvavec.
Vedri volk
