Komenda 1

Mrest 2010

Nekega sončnega jutra se zbudiš prepoten, nervozen, skeptičen in prestrašen ker veš kako težek dan te čaka. V ihti si nadeneš različni nogavici, pozabiš sladkati kavo, ene vezalke pustiš odvezane in doma pozabiš rezervno majico. Le kaj bi lahko bilo tako napornega, da bi se ustrašil celo komendski skavt? Le kaj bi lahko bilo tako nepredvidljivega, da bi iz tira vrglo celo komendskega skavta? Morda skavtski odbojkarski turnir Mrest 2010?

             Ne, zagotovo ne. Tja smo se namreč skavti iz Komende odpravili karseda ležerno z željo po zabavi. Vreme je bilo oblačno, temperatura nizka, zato ni obetalo poletnega vzdušja na mivki, a kljub temu smo se toliko potrudili, da smo ujeli zadnjo minuto za prijavo na tekmovanje. Takoj smo lahko začeli igrati!

            Ker nismo bili kaj prida ogreti, smo na poskočno glasbo začeli plesati, medtem ko so nasprotniki že začeli igrati. Pa nič zato, saj lahko plešemo in igramo. To smo počeli celo zelo uspešno, saj smo vodili in celo zmagali prvi dve tekmi. K sreči so nam skavti iz Škofljice posodili eno igralko, da smo lahko igrali regularno, t.j. vsaj tretjina igralcev mora biti nasprotnega spola. Ker smo vedeli, da smo se že uvrstili v nadaljevanje smo se pogovarjali, da bi predali tekmo. Odločili smo se nastopiti, vendar za zmago nismo bili dovolj motivirani. V naslednjem krogu smo poželi še eno zmago na pa tudi v krogu za tem. Nismo se dali zmesti… No ja, pa vendar. Kapetan nam je posredoval napačne informacije, tako da smo bili že prepričani, da bomo igrali le še za peto mesto, kar nam ni bilo v motiv, zato smo tako kot še enkrat vmes, že tretjič resno razmišljali o predaji. Očitno je na nas, ko smo sedeli na klopcah zelo vplivalo vreme, medtem ko smo na igrišču vsem dokazovali, da nam ni mar za kaplje dežja in smo bili prava atrakcija, ker smo tako poskakajoče in plesoče dobivali tekme.

            Stvar se je zelo spremenila, ko nam je eden od nasprotnikov mimogrede povedal, da smo se uvrstili v polfinale. Smejali smo se en drugemu in šli plesoči na igrišče, kjer smo premagali nasprotnike, ki so nas premagali v predtekmovanju. Maščevanje je bilo sladko!

            Kako?! Torej igramo v finalu? Ja v redu, potem pa tako. Odigrali smo še najboljšo tekmo turnirja, jo naredili atraktivno z igro in pristopom, vendar to vse skupaj ni bilo dovolj za ekipo tabornikov, ki so slavili že četrto leto zapored. Ubranili so naslov slovenskih skavtskih odbojkarskih prvakov tudi na kvazi zadnjem skavtskem turnirju, saj so organizatorji napovedali, da ga vsaj iz njihove strani ne bo več na spregled.

            Meni nič tebi nič, smo šli komedski skavti in izposojeni skavtinji iz Škofljice po pokal, ki smo si ga s svojo dobro voljo in igro priigrali na zares zabavnem turnirju. Kaj je nauk te zgodbe? Da, dobra volja je najbolja!

Arnold Oton Ciraj, Veseli volk

http://mrest.skavt.net/