Komenda 1

Obljube 2011

Obljube. Spet. Vsako leto eno in isto. Ampak vsako leto tudi nepozabno, veselo in skavtsko seveda. Ko smo prišli na naš fevd smo si postavili šotore in bivak ter členarja, potem pa šli pospravljat okolico. To je bila nekakšna zapoznela čistilna akcija, saj smo na prvi manjkali zaradi izdelovanja butaric, klan in volčiči pa so se potepali. Pa gremo nazaj k obljubam! Razdelili smo si še naloge, zvečer pojedli, potem pa se posedli okoli ognja. Nekaterim je bilo bolj, drugim pa manj toplo. Slednji smo si prinesli zraven še odejo in skavta, ki je bil pripravljen sedeti čisto zraven tebe. J

Naslednji dan pa nas je pričakalo deževno jutro. Imeli smo jutranjo molitev in telovadbo, potem pa smo se šli igrico. Voditelj nas je vprašal recimo: »Kaj imate rajši, sonce ali dež?« in smo se postavili vsak na svojo izbrano stran. Tako smo se naučili še nekaj novih stvari drug o drugem. Čez dan smo se postavili v kvadrat, formalni zbor vseh vej, da smo ugotovili kako se je najbolje postaviti, kje kdo stoji in kam se potem prestavi…

Postavili smo tudi lesen oltar za duhovnika Martina, ki je vodil sveto mašo, pa ogenj in ostale pomembne stvari. Nekateri smo bili na delavnicah, kjer smo risali ali pa se učili kako se najtišje, pa vendar hitro gibati po gozdu. Po kosilu smo imeli uro in pol prostega časa, ob osmih pa so starši že prihajali in slovesna maša se je lahko pričela. Novinci so v mraku obljubili in dobili rutke. Nadaljevalo se je s pogostitvijo in potem smo z najpogumnejšimi starši peli in se zabavali ob tabornem ognju.

Ker pa smo se skavti odločili da sta dva dneva čisto premalo, smo imeli letos daljše obljube in smo bili skupaj kar tri dni. Imeli smo se super! Da pa ne bom dolgovezila (in ker imam omejen prostor v Aplenci J), bom počasi končala. Letošnje obljube so bile (kakor vse) izjemno lepe, zabavne in polne prijateljskega vzdušja. Vem da, čeprav so obljube vsako leto, se nam bodo letošnje vtisnile globoko v spomin. Upam da bo tako tudi prihodnje leto, ter leto zatem, in leto zatem in …

 

Laura, Energična žabca

Tudi volčiči mladiči (ki niso več mladiči!) so nam povedali kako so se imeli na obljubah:

  • Ko sem dal obljubo je bilo super, potem pa mi je postalo slabo. Najbolj pa mi je bilo všeč, da smo postavili ogenj. (Tilen, 10 let)
  • Všeč mi je bilo, da sem dal obljubo, ampak me je bilo malo strah, ker sem imel hripav glas, da ga ne bi izgubil. (Marcel , 8 let)
  • Počutila sem se odlično, všeč pa mi je bilo da sem z obljubo postala prava skavtinja. (Doroteja, 10 let)
  • Počutil sem se super, ker sem postal pravi skavt in vsi trije dnevi so bili zabavni. (Anže, 9 let)
  • Zelo dobro, ker je bila maša dobra in zelo lep oltar, ki smo ga naredili sami. Najbolj všeč pa so mi bile športne igre. (Klara, 8 let)
  • Najbolj všeč so mi bile bakle v mraku pred obljubo, pa dobro je bilo da nisem imel treme. (Timotej, 9 let)
  • Najbolj mi je bilo všeč da sem dobil rutko in da ni bilo dolgčas, le ponoči me je malo zeblo. (Rok, 9 let)
  • Najbolj mi je bilo všeč da sem dobil rutko, želim pa si zares živeti skavtsko obljubo. (Filip, 8 let)